Divje jezero je kraj, ki obiskovalca preseneti skoraj v trenutku. Sredi mirnega gozda se nenadoma odpre pogled na intenzivno turkizno vodo, ki deluje skoraj neresniฤno in ustvarja obฤutek, da si odkril nekaj skrivnega, skritega oฤem veฤine. Prav ta nenavaden preplet tiลกine, kraลกke globine in surove naravne lepote daje jezeru posebno moฤ. Obisk ni dolg, a vtis ostane ลกe dolgo zatem โ kot kratek stik z neฤim redkim, mirnim in skrivnostnim. Divje jezero ni le naravna znamenitost, temveฤ doลพivetje, ki v ฤloveku prebudi spoลกtovanje, radovednost in obฤutek, da je Slovenija polna kotiฤkov, ki jih ni mogoฤe pozabiti
Divje jezero
Details
Predviden ฤas obiska:
30โ60 min
Najboljลกi ฤas obiska:
Pomlad, Poletje, Jesen
Pred obiskom - Narava:
Plavanje prepovedano, Potapljanje prepovedano, Zaลกฤiteno obmoฤje, Brez streลพbe hrane, Brez straniลกฤa, Spoลกtujte pravila varstva narave
Vrsta dostopa:
Gozdna pot
Moลพnosti parkiranja:
Na voljo majhno parkiriลกฤe
Plaฤljivo parkiranje:
Brezplaฤno
Opombe glede dostopa:
Najbolje obiskati zgodaj, Previdnost v mokrem vremenu
Opis dostopa in parkiranja:
Parkirate lahko na manjลกem parkiriลกฤu v bliลพini Divjega jezera in sledite oznakam proti jezeru. Od parkiriลกฤa je do glavne razgledne toฤke le kratek in enostaven sprehod, obiฤajno pribliลพno 3โ5 minut po veฤinoma ravni gozdni poti.
Vstopnina:
Brezplaฤno
Primerno za:
Pari, Druลพine, Samostojni obiskovalci, Fotografi, Ljubitelji narave, Kratek postanek
Zahtevnost hoje:
Lahka
Primerno za druลพine:
Delno
Starost otrok:
Mlajลกi otroci, Starejลกi otroci, Najstniki
Dostop z otroลกkim voziฤkom:
Delno
Varnost otrok:
Blizu vode, Neraven teren, Spolzko- ko je mokro
Invalidski dostop:
Delno
Primerno za pse:
Da
Varnostna opozorila - Narava:
Spolzek teren, Previdnost po deลพju, Otroke imejte pod nadzorom, V bliลพini vode, Neraven teren, Ni zaลกฤitnih ograj
OLD_Kaj izstopa - Narava:
ฤudovita naravna kulisa, Mirno vzduลกje, Edinstvena naravna posebnost, Razgledna toฤka v bliลพini, Pogled na ฤisto vodo
Zanimivosti:
1. Dvojna narava: Jezero, ki je hkrati kraลกki izvir | Divje jezero ni le klasiฤna stojeฤa voda, ampak gre za mogoฤen vokliลกki kraลกki izvir. Voda na dan prihaja iz globokega podzemnega sifona, kar pomeni, da ima jezero dvojno naravo โ na povrลกju je videti kot majhno, mirno jezero, v resnici pa gre za izvir, ki napaja celoten reฤni sistem.
2. Skrivnostni podzemni sifon brez dna | Na povrลกini deluje majhno, a pod sabo skriva ogromen, strm podzemni rov. Potapljaฤi so ga doslej raziskali do globine pribliลพno 160 metrov (ta rekord je leta 2001 postavil italijanski potapljaฤ Luigi Casati), a dejanskega dna ลกe niso dosegli.
3. Zahtevne globine, ki so terjale smrtne ลพrtve | Zaradi izjemne globine, ozkih podzemnih oลพin, teme, mraza in moฤnih tokov velja potapljanje v Divjem jezeru za enega najnevarnejลกih jamskih podvigov v Evropi. Ta nepredvidljivost je ลพal terjala tudi davek, saj so v globinah jezera doslej umrli ลกtirje jamski potapljaฤi (dve nesreฤi leta 1995, ena leta 1997 in zadnja decembra 2001).
4. Divji izbruhi, ki opraviฤujejo ime | Jezero je svoje ime dobilo po nepredvidljivem in divjem znaฤaju ob moฤnem deลพevju. Ko v podzemlju naraste pritisk, voda dobesedno "izbruhne" s pretoki tudi do pribliลพno 60 mยณ/s, zaradi ฤesar se na sredini jezera oblikuje opazen vodni stoลพec, gladina pa moฤno naraste in podivja.
5. Najkrajลกa slovenska reka, ki teฤe nazaj | Iz jezera izteka Jezernica, ki je z dolลพino le okoli 55 metrov najkrajลกa povrลกinska reka v Sloveniji. ฤeprav ni najkrajลกa na svetu, pa predstavlja pravi svetovni fenomen, saj obฤasno teฤe nazaj: ko reka Idrijca moฤno naraste, zaฤne njena voda teฤi obratno po strugi Jezernice in polniti jezersko kotanjo.
6. Dom ฤloveลกke ribice in kranjskega jegliฤa | Posebne podzemne razmere ponujajo zavetiลกฤe edinstvenemu ลพivalskemu svetu โ v jamskih globinah pod jezerom ลพivi znamenita ฤloveลกka ribica (Proteus anguinus), strme skale nad jezerom pa so botaniฤni raj, kjer uspeva kranjski jegliฤ (Primula carniolica), ฤudovita endemiฤna rastlina, ki raste le v Sloveniji.
7. Prvi slovenski muzej v naravi | Zaradi svoje neprecenljive geoloลกke, hidroloลกke in botaniฤne vrednosti je obmoฤje izjemno pomemben naravni spomenik. Zavarovano je bilo ลพe leta 1967, leta 1972 pa je Divje jezero uradno postalo prvi slovenski muzej v naravi (muzej na prostem), ki danes sodi pod okrilje UNESCO-vega Geoparka Idrija.
2. Skrivnostni podzemni sifon brez dna | Na povrลกini deluje majhno, a pod sabo skriva ogromen, strm podzemni rov. Potapljaฤi so ga doslej raziskali do globine pribliลพno 160 metrov (ta rekord je leta 2001 postavil italijanski potapljaฤ Luigi Casati), a dejanskega dna ลกe niso dosegli.
3. Zahtevne globine, ki so terjale smrtne ลพrtve | Zaradi izjemne globine, ozkih podzemnih oลพin, teme, mraza in moฤnih tokov velja potapljanje v Divjem jezeru za enega najnevarnejลกih jamskih podvigov v Evropi. Ta nepredvidljivost je ลพal terjala tudi davek, saj so v globinah jezera doslej umrli ลกtirje jamski potapljaฤi (dve nesreฤi leta 1995, ena leta 1997 in zadnja decembra 2001).
4. Divji izbruhi, ki opraviฤujejo ime | Jezero je svoje ime dobilo po nepredvidljivem in divjem znaฤaju ob moฤnem deลพevju. Ko v podzemlju naraste pritisk, voda dobesedno "izbruhne" s pretoki tudi do pribliลพno 60 mยณ/s, zaradi ฤesar se na sredini jezera oblikuje opazen vodni stoลพec, gladina pa moฤno naraste in podivja.
5. Najkrajลกa slovenska reka, ki teฤe nazaj | Iz jezera izteka Jezernica, ki je z dolลพino le okoli 55 metrov najkrajลกa povrลกinska reka v Sloveniji. ฤeprav ni najkrajลกa na svetu, pa predstavlja pravi svetovni fenomen, saj obฤasno teฤe nazaj: ko reka Idrijca moฤno naraste, zaฤne njena voda teฤi obratno po strugi Jezernice in polniti jezersko kotanjo.
6. Dom ฤloveลกke ribice in kranjskega jegliฤa | Posebne podzemne razmere ponujajo zavetiลกฤe edinstvenemu ลพivalskemu svetu โ v jamskih globinah pod jezerom ลพivi znamenita ฤloveลกka ribica (Proteus anguinus), strme skale nad jezerom pa so botaniฤni raj, kjer uspeva kranjski jegliฤ (Primula carniolica), ฤudovita endemiฤna rastlina, ki raste le v Sloveniji.
7. Prvi slovenski muzej v naravi | Zaradi svoje neprecenljive geoloลกke, hidroloลกke in botaniฤne vrednosti je obmoฤje izjemno pomemben naravni spomenik. Zavarovano je bilo ลพe leta 1967, leta 1972 pa je Divje jezero uradno postalo prvi slovenski muzej v naravi (muzej na prostem), ki danes sodi pod okrilje UNESCO-vega Geoparka Idrija.
Foto nasveti:
Za najlepลกo svetlobo in boljลกe odseve na vodi obiลกฤite jezero zjutraj ali pozno popoldne. Najboljลกe fotografije pogosto nastanejo skozi okoliลกka drevesa, kjer turkizna voda, gozd in skalnati robovi ustvarijo naraven okvir.